Stoječi položaji in “donkey work”

virabhadrasana 1Stoječe položaje poznamo tudi po sanskrtskem imenu  Utthita  Sthiti. Vsi začetniki Iyengar joge se na začetku urijo v teh položajih. Na uvajalnih vadbah ja zato velik poudarek na pravilnosti Tadasane (gora),Utthita Trikonasane (trikotnik), Virabadhrasane I, II, III (borec I, II, III),Utthita Parsvakonasane (stranski kotni razteg), Parvottanasane (stoječi stranski predklon) in ravnotežnostnih položajih kot je Vrikshasana (drevo) in Garudasana (orel).

Na prvih vadbah in seveda tudi kasneje dokler tega ne osvojimo, pogosto slišimo navodila kot so dvig notranjih lokov stopal, dvig kolen in aktiviranje stegenskih mišic, raztegovanje trtice navpično v tla, dvigovanje spodnjega dela trebuha, lopatici v telo in spodvita  ramena nazaj in navzdol.

Vsa ta navodila so izredno pomembna za pravilno lego in držo hrbtenice ter stabilnost in moč sklepov.

Pravilna postavitev in aktivnost v stopalih je temelj na katerem gradimo jogijski položaj in vplivamo z njimi na celo telo.  Zato se z navodili pogosto dotaknemo dela notranjih in zunanjih gležnjev, vseh strani pete, stopalnice, točke pod palcem, prstov na nogah itd., saj lahko aktiviranje nam neozaveščenega dela stopala popolnoma spremeni postavitev celega položaja in nas pripelje do »aha« učinka J s čisto novo izkušnjo.

Koleno je sklep, ki pogosto trpi zaradi nepravilnega dela mišic okoli njega ter vpliva na sosednje sklepe (gleženj, medenico). Zato se ga naučimo postaviti v pravilno lego in krepimo mišice okrog njega. Na tak način ga zavarujemo in ga ohranjamo zdravega.

Za medenico obstaja lepa primerjava, da je kot posoda polna vode, zato jo moramo postaviti v pravilno lego, da se ne razlije. Temu pripomore razteg trtice navpično v tla, dvig spodnjega dela trebuha in rahel stisk popka proti hrbtenici. Tako se hrbtenica postavi v nevtralno lego, notranji organi, ki se z leti posedajo, se dvignejo in vitalizirajo.  Spodnji hrbtni del  se raztegne in predvsem sprosti križni del, v katerem se velikokrat  zaradi premalo prostora in zasedenosti nabirajo napetosti in bolečine.

Trup in hrbet se okrepita. Raztegnejo se stranski deli in razprejo medrebrni prostori. Po parih zasukih se zavemo tudi medrebrnih mišic in jih na tak način krepimo. Odprt prsni koš nam omogoča polno in kvalitetno dihanje. Zato je pomembna postavitev lopatic v telo, ki od zadaj podpirajo prsni del in spodbujajo dvig prsnice. Le-temu sledi še ramenski obroč, ki se ob pravilni postavitvi razbremeni  vseh bremen, ki jih tako rad prevzame.

Učiteljevo »mantranje« teh osnovnih navodil postavitve telesa traja toliko časa, dokler učencem ne pridejo  v kri in jih telo samo ponotranji. Tako se po nekaj mesecih vadbe ali več, telo okrepi in postavi v bolj pravilno držo ter zadiha s širokim prsnim košem.

Do takrat pa je potrebno veliko truda. Ali kot ga radi poimenujemo »Donkey work-a«, ki se na koncu obrestuje ne samo z lepo in graciozno držo, ampak  tudi z pozitivno naravnanostjo in samopodobo, ki se poraja zraven.

Urška